Na področju interneta imamo naslednje »velike igralce«, ki obvladujejo veliko večino informacij, ki jih delimo s svetom: Google (YouTube, Chrome, Drive, Gmail), Facebook (Instagram, Messenger, What’s App), Linkedin, Twitter, Apple (Osx, MacOS) in Microsoft (Windows, Bing, OneDrive).
Kako smo prišli do sem, kot smo prišli, kar se tiče naše zasebnosti? Za to, kar se dogaja na področju cenzure, in da so nam želeli slediti zaradi COVID-19 preko različnih aplikacij, smo mi vsi na nek način soodgovorni, kajti (ne)zavedno smo »velikanom« interneta brezplačno dali na razpolago našo zasebnost, naše razmišljanje in naše življenje.
Pravila igre oz. komunikacije so se začenjala spreminjati, ko je leta 2004 na trg vstopil Google s svojim brezplačnim Gmailom, ki je sedaj več ali manj glavno e-poštno komunikacijsko orodje, ne samo v poslovnem življenju, temveč tudi v zasebnem. Ko sem pogledal prijave na moje e-novice sem ugotovil, da več kot 95 % naročnikov uporablja Gmail, ki trenutno omogoča cca. 15 GB brezplačnega prostora, ki zajema Gmail, GoogleDocs, YouTube, Drive in še nekaj drugih brezplačnih Google servisov.
Mnogi prijatelji, ki jih poznam, iz svojih Gmailov prejetih in poslanih (starih) e-poštnih sporočil sploh ne brišejo in tako dovoljujejo Googlu, da upravlja še z večjim številom podatkov, kot bi lahko. Vse, kar pride na Gmail je skrenirano oz. preverjeno oz. vsebina se bere. Seveda tega ne izvajajo ljudje, temveč računalniki s svojimi algoritmi.
Odkar se je leta 2020 zgodil COVID-19, se mnogi šele začenjajo zavedati kako pomembna je naša svoboda, človekove pravice, druženje, izražanje svojih misli brez cenzure … Od leta 2020 skoraj zagotovo ni uporabnika YouTuba, Linkedina ali Facebooka, ki se ne bi vsaj enkrat srečal s cenzuro oz. z brisanjem objave, ki »krši neke standarde skupnosti«.
V svoji prvotni ideji (vsaj uradno) je bil Facebook namenjen povezovanju prijateljev, a je kaj hitro postal omrežje, ki po nekem določenem algoritmu cenzurira kritične objave uporabnikov, ki ne verjamejo uradni korona zgodbi in vsemu temu, kar se dogaja. Ta algoritem je usmerjen v objave, ki želijo ali hočejo pokazati še drugo, neuradno plat korona zgodbe.
Tudi sam sem se srečal s to cenzuro, ko sem objavljal nekatere informacije, ki jih ni moč zaslediti v uradnih medijih. Mnogi mi poročajo, da ne morejo več komentirati, da ne morejo več deliti objav in tudi da se je njihov doseg precej zmanjšal. Ljudje tako iščejo alternative, ne samo Facebooku, temveč tudi ostalim velikim »igralcem«, ki sem jih omenil na začetku članka.
Do tega, da smo začeli na veliko »brezplačno deliti svoja življenja« preko družbenih omrežij, ni prišlo čez noč, temveč je bil to proces, ki je trajal kar nekaj let. Če do pred kratkim (pred korona časom) nisi bil prisoten na družbenem omrežju, je bilo tako kot da sploh ne bi obstajal.
Mnogi so vložili denar v sponzorirane objave in oglaševali, tako na YouTube, kot tudi na Facebooku in Instagramu, a so bili potem čez noč, ker so bili preveč »kritični« do trenutne situacije ter so upali povedati resnico, utišani oz. njihovi profili so bil tebi nič, meni nič, zbrisani. Ni bilo važno, če so pred tem vložili kar precejšnje zneske v oglaševanje ter na svojem YouTube kanalu imeli nekaj deset tisoč ali celo nekaj milijonov sledilcev. To se je npr. zgodilo Brianu Rosu iz LondonReal.tv ter tudi Davidu Icku in še mnogim drugim.
Pravica do svobode izražanja, govora, mišljenja je bila tako hudo kršena, čeprav po ustavi (baje) še vedno živimo v svobodni, demokratični in pravni državi, se zdi, da je vse troje postalo zgolj le še črka na papirju.
Družbena omrežja brez ljudi, ki so prisotna na njih, niso vredna nič. Televizija brez gledalcev ni vredna nič. Gmail brez poslanih in prejetih mailov ni vreden nič. Google in Chrome brez, da ju uporabljamo za brskanje po spletu, nista vredna nič. YouTube brez publike ni vreden nič.
Če bi se vsi ljudje »prebudili« in šli na druga omrežja, na druge brskalnike, na druge iskalnike, na druge video platforme in na druge e-poštne odjemalce, ki temeljijo na zasebnosti in svobodi govora ter niso kontrolirana od »velikih igralcev«, bi slednji počasi začeli ugašati in postali bi samo še zombiji na internetu.
Ljudje imamo moč, da kolektivno rečemo nečemu »ne«, vendar pa je vprašanje, če smo pripravljeni na to spremembo, saj je precej lažje ostati v coni udobja in navajenosti. Storitve, ki jih ponujajo malo prej omenjeni »veliki igralci«, same po sebi niso napačne, napačno je predvsem to, da se te informacije uporabljajo za izkrivljanje podatkov, prikrivanje resnice in manipulacijo širših množic.
Kakšne so alternative? Dejstvo je, da ti »veliki igralci« posedujejo znanje in sredstva, ki jim omogočajo, da lahko uporabijo vso to tehnologijo in so »korak pred drugimi«, vendar, če je to uporabljeno proti ljudem namesto v njihovo dobro, jim tudi vsa ta sredstva in vsa tehnologija ne pomagajo dosti, če se kolektivno odločimo reči »ne« njihovim manipulacijam.
Že pred časom sem pisal katere so alternative Gmailu in članek na to temo si lahko preberete tukaj.
Nekateri sicer priporočajo ruski VKontakte, a ko sem malo bolj podrobno pobrskal sem ugotovil, da VKontakte tudi sledi svojim uporabnikom in da je zasebnost vprašljiva.
Mimogrede, ali ste vedeil, da se vsem povezavam na Facebooku sledi? Če boste pozorni boste ugotovili, da je vedno pri vsaki povezavi, na katero kliknete, na koncu tudi en ?fbclid= (včasih pa ?fbid=) in nato za tem = najdete eno dolgo jaro kačo znakov (črke in številke). Na ta način Facebook sledi vsemu, na kar kliknemo.
Podobna zgodba je tudi z Instagramom, Messengerjem in What’s Appom, ki so vsi pod okriljem Facebooka. Če mislimo, da smo kaj bolj »zasebni« na teh treh aplikacijah, potem se krepko motimo. Facebooku nikoli ni šlo in tudi nikoli ne bo šlo za neko zasebnost in varovanje podatkov. Do sedaj je bilo na Facebooku že preveč škandalov in prodaj zasebnih podatkov, a večino ljudi to ne gane, saj je važno, da je brezplačno in da smo dosegljivi povsod.
Če razmišljate o tem, kako bi imel malo več zasebnosti pri brskanju po spletu, potem vam priporočam, da preizkusite brskalnik Vivaldi, ki ga tudi sam uporabljam. Slednji je na voljo tako za Windows, kot tudi za Mac in Android, obenem pa ima vgrajeno tudi blokiranje oglasov in sledilcev. Brskalnik lahko prilagodite po svojih željah, obenem pa ne pošilja nobenih podatkov Googlu. Podobno, kar se tiče zasebnosti, je tudi z brskalniki Brave, Firefox in Mullvad.
Takrat, ko brskate po spletu, pa si pomagajte z iskalnikoma StartPage ali DuckDuckGo. Slednja vam ne sledita in vam omogočata več zasebnosti. Sicer je še nekaj drugih zasebnih iskalnikov, a sam prisegam na malo prej omenjena, ker imata najbolj relevantne zadetke.
Skratka, obstaja kar nekaj alternativ, da se izognemo »velikimi igralcem«, toda če želimo, da bodo ti »veliki igralci«, ki nas blokirajo in cenzurirajo, resnično izgubili svojo moč, je potrebno, da množično preidemo na druga družbena omrežja in k drugim ponudnikom, ki bolj cenijo našo zasebnost in svobodo govora. Smo pripravljeni to storiti?
