Kot sem že večkrat omenil na blogu, spletne strani postavljam izključno na WordPressu. Slednji je po mojem mnenju eden najboljših in najbolj enostavnih CMS (Content Management System) orodij, kar se tiče upravljanja s samo spletno stranjo.
V nadaljevanju članka bom spregovoril o »zanimivih« praksah nekaterih postavljavcev spletnih strani, ki se preprosto ne bi smele dogajati, če je seveda izdelovalcu mar za stranko in slednja ni samo še ena številka oz. kljukica v referencah.
V to, kako pogosto ali kako redko različni ponudniki spletnega gostovanja posodabljajo in nadgrajujejo strežnike, se tokrat ne bom spuščal, temveč se bom osredotočil samo na »zanimive« prakse nekaterih izdelovalcev spletnih strani.
Katere so te »zanimive« prakse?
1. Stranka ni obveščena, da je potrebno posodabljati vtičnike in tudi sam WordPress.
WordPress je odprtokodni sistem in kot tak se na vsakih nekaj mesecev posodobi oz. nadgradi na novo različico, ki odpravi določene napake in tudi varnostne luknje ter prinese nove funkcionalnosti. To pomeni, da je potrebno spletno stran na WordPressu redno vzdrževati z najnovejšimi nadgradnjami in popravki.
Podobno, kot z WordPressom, je tudi z različnimi vtičniki in predlogami, ki so na voljo zanj in tudi slednje je potrebno redno posodabljati. A zadeva se tukaj še ne končna, kajti na samem strežniku, kjer gostujemo spletno stran, je tudi potrebno izvajati nadgradnje Cpanela ali DirectAdmina, kar pa izvaja ponudnik spletnega gostovanja. V nadzorni plošči imamo tudi možnost izbire PHP-ja in v tem trenutku je dobrodošlo in priporočljivo, da je izbrana verzija vsaj PHP-ja 8.0, če ne celo 8.1. Res tisti minimum pri PHP-ju, kar se tiče varnosti in hitrosti, je trenutno 7.4.
Nekateri izdelovalci postavijo spletno stran za stranko in potem slednjo pustijo prepuščeno sami sebi, kar pomeni, da ji nič ne razložijo, da je potrebno WordPress, predlogo, vtičnike in PHP redno posodabljati na novejšo različico. S tem rednim posodabljanjem poskrbimo, da ni težav na spletni strani v smislu različnih programskih hroščev in tudi sama varnost je večja, ker so ranljivosti zakrpane in tako lahko preprečimo vdor na spletno stran.
2. Na spletni strani oz. WordPressu so plačljivi vtičniki z že zdavnaj poteklimi licencami.
Na spletni strani so lahko nameščeni različni premium vtičniki in predloge (beri plačljivi vtičniki in predloge), za uporabo katerih se, če seveda želimo redne posodobitve in nadgradnje, plačuje letna licenca, v določenih primerih pa tudi enkratna licenca, se pravi, da plačaš samo enkrat in potem imaš doživljenjske posodobitve izdelka.
Prakse plačila licenčnin so različne, najbolj pogosto pa je narejeno tako, da se plačuje letna licenčnina kot npr za Elementor Pro, WP Forms Pro, Yoast SEO Pro itd. Pri vtičnikih in predlogah, ki se kupijo npr. preko Envato in ThemeForest, pa je licenciranje takšno, da za vsako domeno plačaš licenčnino samo enkrat in imaš potem doživljenjske posodobitve izdelka.
Praksa, ki jo ugotavljam pri nekaterih izdelovalcih spletnih strani, pa je milo rečeno »zanimiva«, če ne celo etično sporna. Za kaj gre? Izdelovalec za stranko postavi spletno stran, nanjo namesti neko predlogo ter določene vtičnike, ki so plačljivi oz. imajo licenčnino, toda licence niso več aktivne.
Naj povem konkreten primer, da bo bolj razumljivo … Izdelovalec ob izdelavi spletne strani namesti nanjo Elementor Free (brezplačen) in potem še Elementor Pro (plačljiv, licenca se plačuje letno). Sicer vse lepo in prav, a kaj ko nekateri postavijo spletno stran na Elementorju Pro, stranko pa nič ne obvestijo, da bodo potrebne v prihodnosti nadgradnje oz. plačilo licenčnine za redno posodabljanje vtičnika. Tako ima stranka prvo leto od izdelave spletne strani veljavno licenco za Elementor Pro, po letu dni pa se Elementor Pro ne posodablja več in je lahko na spletni strani ranljiva verzija tega vtičnika. Kaj to pomeni, pa si lahko vsak sam razloži.
Zasledil sem tudi primer, ko plačljiv vtičnik po vsej verjetnosti sploh ni imel veljavne licence že ob sami namestitvi na strežnik. Torej, izdelovalec je kupil plačljiv vtičnik za nekaj svojih spletnih projektov, a licence ni aktiviral, da bi lahko le-ta vtičnik namestil na več spletnih strani od strank. Seveda se plačljiv vtičnik ne posodablja več oz. se nikoli ni posodabljal in na spletni strani je že zdavnaj pretekla in neposodobljena verzija.
3. Na spletni strani je mnogo preveč vtičnikov, kar upočasni spletno stran.
Poznam pa tudi primer, ko se je izdelovalec spletne strani lotil kar zahtevnega spletnega projekta, kateremu po vsej verjetnosti programersko ni bil kos in je tako različne zadeve reševal z novimi in novimi vtičniki, kar pa je spletno stran precej upočasnilo.
In namesto, da bi se lotil težave tam, kjer bi se je moral, se pravi, da bi optimiziral spletno stran glede hitrosti nalaganje le-te ter zmanjšal porabo resursov na strežniku in zahtevke, ki jih spletna stran sporoča, je ubral povsem drugačno pot.
Stranko, ki ni imela pojma o spletnem gostovanju in strežnikih je preprosto prestavil na »hitrejše« in seveda trikrat dražje gostovanje, vendar pa to nekega učinka na hitrost spletne strani (merjeno s Page Speed Insights) ni imelo, ker je bila sama spletna stran že v osnovi napačno postavljena (preveč vtičnikov, page builder, ki požre preveč sistemskih sredstev, slike velike po več MB) in kot taka neoptimizirana za hitro nalaganje vsebine.
Če spletna stran že od samega začetka, ko se začne postavljati, ni zasnovana na način, da se bo hitro naložila in ni optimizirana ne samo za iskalnike, temveč tudi za hitro nalaganje, potem je težko, če ne celo nemogoče »popravljati« napake prejšnjega izdelovalca.
Sicer bi lahko omenil še kakšno cvetko s področja izdelave spletnih strani, a naj si bo za tokrat dovolj. Velja si zapomniti, da ni vse zlato, kar se sveti, tudi na področju izdelave spletnih strani.
Ko sam postavljam spletno stran tako zase, kot tudi za stranke, vedno poskrbim, da je vse postavljeno tako kot mora biti in da je poskrbljeno za redne posodobitve in samo varnost spletne strani ter hitro nalaganje le-te. Spletne strani, ki ni tako dobra, kot da bi jo postavil zase, preprosto ne pustim iz rok, saj ni etično, srčno in človeško predati spletno stran, ki ne deluje po standardih, ki sem si jih postavil zase.
